Deset poti do uničenja lastne kariere PDF natisni E-pošta

Finance, 10. 9. 2010

Redko se zgodi, da gre obetavna kariera strmo navzdol zaradi zunanjih dejavnikov. Sami smo kovači svoje kariere. Eden najpogostejših vzrokov za njeno uničenje je prepričanje, da smo se vsega že naučili..

Pogosto slišim in vidim vodje in zaposlene, ki pri svojem delu naredijo kako neumnost - in marsikatero sem zagrešila tudi sama. Zelo pogosto nimajo posledic, čeprav lahko stanejo podjetje od nekaj sto pa do več deset ali sto tisoč evrov. Navsezadnje je prav psihološko dovoljenje za (občasne) napake eden temeljev inovativne organizacijske kulture. Verjetno bi bila marsikatera izmed teh zgodb zabavna, veliko bolj dragoceno pa je, da se iz tujih napak tudi kaj naučimo. Redko se zgodi, da gre obetavna kariera strmo navzdol zaradi zunanjih dejavnikov.
Pogosto pa smo priče spodrsljajem, ki jih briljantni in ambiciozni strokovnjaki ali menedžerji zagrešijo sami, čeprav bi se jim lahko izognili. Ker smo torej v resnici sami kovači svoje kariere, nekaj nasvetov, kako boste prepoznali, kdaj ste zašli s "prave poti". In verjemite, večino tega sem videla v živo ...

1. Nehali ste spraševati in se učiti. Razmišljate in se vedete, kot da vse že veste. Menite, da ste se vse že naučili in da ste "na vrhu sveta".

2. Mislite, da ste najboljši - najboljši strokovnjak, najboljši menedžer, najboljši tim ali najboljše podjetje z najboljšimi storitvami.
Ko sem slišala direktorja in solastnika manjšega podjetja reči: "Saj mi vendar nimamo konkurence!", sem vedela, da so na robu previsa. Izobraževanje in usposabljanje sta bila zato seveda "nepotrebna", nove in drugačne zamisli pa zasmehovane. Da so padli čez rob, sem vedela, ko so zaradi finančnih težav morali odpustiti vse zaposlene, razen lastnikov.

3. Mikromenedžment: kadar sodelavcem poleg cilja predpišete tudi natančno pot, kako morajo do tega priti, ste padli na dveh frontah - sodelavci bodo počasi postali nesposobni, nemotivirani in neambiciozni, hkrati pa ste v timu zavrli inovativnost. Že res, da ste morda dober strokovnjak, vendar je matematično skoraj nemogoče, da ste boljši, imate več dobrih zamisli in lahko vedno poiščete boljšo rešitev kot dober tim.
V enem izmed podjetij so zaposleni na vprašanje, zakaj ne sodelujejo pri reševanju podjetja z idejami in predlogi, zdolgočaseno odgovarjali: "Saj je vseeno. Na koncu je natanko tako, kot reče šef." In kadar se vodje pritožujejo nad nezainteresiranimi, brezvoljnimi, nemotiviranimi zaposlenimi, skoraj vedno ugotovim, da so si takšen tim ustvarili kar sami.

4. Zaposlujete "kimavce", ki jih lahko nadzorujete. Vse prepogosto opažam težnjo vodij in direktorjev, da zaposlujejo sebi podobne in pokorne sodelavce. Tako kot podjetje izgubljate pestrost in različne poglede na težave, s katerimi se srečujete. Čeprav se vam na prvi pogled morda zdi, da v krogu sebi enakih naredite več in hitreje, izgubljate dragocene zorne kote in drugačne poglede. Ni naključje, da v nekaterih večnacionalkah zaposlujejo različne sodelavce po vnaprej določenem ključu glede na starost, osebnostne značilnosti, spol, rasno in etično pripadnost ...
Če zaposlujete "po intuiciji" in "občutku", zelo verjetno zaposlujete večinoma sebi enake sodelavce, kar dolgoročno ni produktivno in vas lahko pokoplje. Izdelajte si model zaposlovanja, vključite (zunanje) strokovnjake ter zberite okoli sebe pester in učinkovit tim. Orodij za krmarjenje timov je dovolj in vodenje takšnega tima je lahko tudi zabavno!

5. V e-pošti dokumentirate nekaj, česar ne bi smeli. Vselej znova me preseneti, česa vse nekateri ne zapišejo v e-pošto. Ne pozabite, da je e-pošta lahko dokument, ki zapečati vašo kariero, če ste napisali nekaj, česar nihče razen naslovnika ne bi smel vedeti in videti. Najbolj neverjetna zapisana neumnost, ki sem jo videla, je v e-pošti napisana namera znebiti se zaposlene, ki je bila žrtev mobinga in so jo silili k odpovedi delovnega razmerja.
E-pošto je napisal direktor in ne samo, da je to jasno zapisal, ampak je "nezaželeno" osebo dodal tudi kot prejemnika e-sporočila. Ko je odvetnica videla e-pošto, je brez omahovanja sprožila postopek, ki je podjetje nazadnje stal nekaj deset tisoč evrov. In na veliko srečo direktorja, samo to.

6. Dobro veste, kaj hočejo zaposleni. Vse prepogosto direktorji in vodje mislijo, da zelo dobro vedo, kaj hočejo njihovi zaposleni. Opazila sem, da gre za obratno sorazmerje: bolj so prepričani o svojem prav, dlje so od resnice. To se pokaže vedno, kadar mi jih kljub vsemu uspe prepričati, da izvedemo vsaj kako fokusno skupino ali raziskavo z vprašalniki.
Najzanimivejši je primer, ko so direktorji prepričani, da njihovi zaposleni želijo le visoko plačo in čim manj dela. Nedvomno so med zaposlenimi tudi takšni, a doslej se je še vedno izkazalo, da so v veliki manjšini. Če bi člani uprav in direktorji vedeli, koliko "poceni" rešitev za visoko motivacijo poznajo njihovi zaposleni, bi pogosteje uporabljali raziskovanje in "vodenje s hojo" (management by walking) ter manj vneto trdili, kako jim je "kristalno jasno, kaj hočejo zaposleni".

7. Se kot pijanec plota držite pravil. To lekcijo sem drago plačala tudi sama. Trmasto vztrajanje pri odločitvi samo zato, ker je "tako prav", se včasih ne izkaže za najboljšo izbiro. Morda najbolj poveden je primer, ko je kadrovska direktorica vztrajala, da se zaposleni ne omogoči napredovanje, ker pač ni bilo po pravilih. Zaposlena je bila zato izredno nemotivirana, nesamostojna, nepripravljena sprejemati nove naloge, v tim je vnašala slabo voljo in pesimizem.
Ko so pravila nekoliko "upognili" in omogočili napredovanje (ki je znašalo okoli deset dodatnih evrov na mesec), se je oseba povsem spremenila: postala je samostojna pri delu, zavzeta in optimistična. Celo njene dolgoletne sodelavke je niso prepoznale. Včasih je torej dosledno vztrajanje pri pravilih lahko tudi neproduktivno. Seveda pa morate vedno dobro pretehtati vse, kar v takem primeru postavljate na tehtnico.

8. Česar nočem videti, tudi ne vem. Neverjetno je, da večina direktorjev in članov uprav natančno ve, kje se v podjetju dogajajo nepravilnosti in kateri vodje zavirajo storilnost, učinkovitost, inovativnost, skratka močno zavirajo poslovno uspešnost podjetja.
Tudi kadar to zaviranje že smrdi, se v večini podjetij ne zgodi nič. Presenetljivo je, da so v marsikaterem podjetju v zadnjih letih močno zategnili pasove tudi na zelo nizkih postavkah, le redkokje pa so se lotili druge strani istega kovanca: zamenjali nesposobne vodje ter povečali učinkovitost in poslovno uspešnost.

9. Bijete preveč bitk na preveč frontah. Zlasti vodje, ki so v podjetje prišli pred kratkim, se (pre)hitro znajdejo na preveč frontah hkrati. Dobro premislite o prednostnih nalogah in si izberite toliko bitk, kolikor jih še zmorete. Poskrbite tudi za zaveznike, premislite strategijo in taktike ter preverite zalogo streliva.

10. Jemljete stvari osebno. Zlasti če ste se spustili v bitke, preverite, ali ste poskrbeli za neprebojni jopič: ne jemljite stvari osebno. Posel je posel in večina kritik leti na vašo vlogo menedžerja, ne na vas osebno. Seveda to ne pomeni, da kritike in ugovore preprosto preslišite. Vzemite jih resno in jih pretehtajte, če so upravičeni, se ustrezno odzovite.
Ne vzemite pa jih kot napad na vašo osebnost. Vsak dober menedžer, ki želi v poslu ostati dlje časa, se mora zavedati, da vloga vodje že sama po sebi pomeni, da vas ljudje okoli vas ne bodo imeli radi. Seveda pa to ne pomeni, da ni potrebno, da vas spoštujejo.

Suzana Štular je samostojna svetovalka za ravnanje s človeškimi viri.

 

Vaš Partner, poslovno in kadrovsko svetovanje
Suzana Ester Car, s.p.

Kokra 54, 4205 Preddvor

T: 04 255 66 40
M: 051 43 99 76

E: suzana@vas-partner.si

Vaš Partner,
osebno in poslovno svetovanje, Sebastian Radetić s.p.
Kokra 54, 4205 Preddvor
T: 04 255 66 40
M: 051 32 89 62

Vaš Partner, osebno in poslovno svetovanje 
Sebastian Radetić Car s.p. 

Kokra 54, 4205 Preddvor 

T: 04 255 66 40
M: 051 32 89 62
Esebastian@vas-partner.si

money-back-guarantee_1