Zaposleni, pozor: ne odzivajte se na provokacije! PDF natisni E-pošta

Finance, 4. 3. 2011

Aleš Čakš, Nataša Bolarič

Podrejeni naj se prilagodijo težavnim šefom, a naj se postavijo zase; znebiti se je treba občutkov manjvrednosti; šef je muhast, ker ni vedno kos svojim nalogam.

Muhasti šefi so nepredvidljivi. "So kot muhe, za katere ne veš, v katero smer bodo odletele."

V podjetju za kadrovsko svetovanje O. K. Consulting zato zaposlenim, ki imajo težave z muhastimi šefi, priporočajo, da se z njihovo muhavostjo sprijaznijo, je ne jemljejo osebno in se prilagajajo njihovim zahtevam in predlogom. In kaj storiti, če so njihove zahteve in predlogi nesmiselni?

Nadrejeni velikokrat mislijo, da bodo ustrahovani zaposleni dali vse od sebe. Da je resnica drugačna, kažejo tudi raziskave. Po teh prestrašeni ljudje ne morejo delovati po svojih najboljših zmožnostih, tudi če si to želijo.
Ko so zahteve napornih šefov nesmiselne in po mnenju podrejenih ne bodo dosegle predvidenih ciljev, Željko Ćurić in Saša Bezek Mejaš iz podjetja O. K. Consulting svetujeta, da uporabijo tehniko zrcaljenja (mirroring). "Pojdite k šefu in ga vprašajte, kako bo zahtevana naloga (če sploh) dejansko pripomogla k uresničevanju ciljev."
Ne zmenimo se za provokacije.

V službi se večkrat znajdemo v položaju, ko se moramo odločiti med tem, da dosežemo cilj, in med tem, da imamo prav. "Pogosto nas to, da želimo imeti prav, stane zelo veliko in nas oddalji od cilja, ki smo si ga postavili. Z muhastimi šefi je včasih prav preprosto. Če se ne jemljemo preveč resno in smo sposobni kakšno od muh svojega šefa spregledati, potem imamo veliko možnosti, da svoje zlobne energije ne bo usmeril na nas," razlaga Aleksander Zadel, psiholog in partner v kadrovski agenciji Competo . Za konflikt sta vedno potrebna dva, pravi Zadel.
"Ljudje, ki izzivajo, seveda to počnejo v dobri veri, da bodo našli nekoga, ki se bo odzval na provokacije. Žal je med nami vse več ljudi, ki nimajo skoraj nobene frustracijske tolerance, smo občutljivi in nasedemo vsaki najmanjši provokaciji." Po njegovem mnenju svojo nemoč pred muhastimi šefi utemeljujemo s tem, da nimajo prav, da bi jim, ko se na njihove provokacije ne bi odzvali, nekam "lezli" in podobno. Konfliktu se, kot svetuje, izognemo tako, da se na provokacijo ne odzovemo.

"Tisti, ki boste rekli, da to ni mogoče, pomislite na vse trenutke, ko ne naredite ničesar v situacijah, ko vas sicer etika sili, da bi naredili, kar je prav, pa naredite le tisto, kar je lažje," dodaja Zadel. Suzana Štular iz kadrovskega podjetja Vaš partner ob tem navaja, da imamo pri težavah z nadrejenim tri možnosti. "Prva je, da se kritičnemu položaju prilagodimo, druga, da poskušamo negativno stanje spremeniti, in tretja, da zamenjamo delovno mesto."

Muhavost je posledica agresivnega vedenja
Direktor podjetja za kadrovsko svetovanje Pragma iz Kopra Egon Tomažič pravi, da je šefova muhavost rezultat agresivnega vedenja. Agresivno vedenje, razlaga, se ponavadi pojavlja skupaj s čustvom jeze, za jezo pa se pogosto skriva občutek strahu.
"Žival napade v stiski, ker se boji. V organizacijskem okolju pogosto strah nastopi, ko se začnemo bati, da nismo več kos delovnim nalogam. Jezni ljudje so velikokrat zelo prestrašeni in zato neučinkoviti. Zaradi tega je asertivnost - cenjenje in spoštovanje samega sebe - pri posamezniku pomemben občutek lastne vrednosti. Če ne ceniš sebe, te tudi drugi ne bodo. Kako se bomo odzvali na šefovo agresivno vedenje, je stvar naše zavestne odločitve. Če izberemo asertivno vedenje, bomo zagotovo uspešnejši. Mirno, a jasno in odločno pokažite svojemu muhastemu šefu, kje so meje. Naj vam pri tem pomaga spoznanje, da je muhavost vašega šefa najpogosteje posledica njegovega strahu," pravi Tomažič.

Tak je zato, je prepričan sogovornik, ker se boji soočiti z resnico. "Mogoče bo kdo pomislil, da se v kriznih časih nima smisla upirati šefu, saj smo lahko hitro odpuščeni. Iz izkušenj vem, da na seznam tehnoloških presežkov pogosteje uvrščajo zaposlene s pasivnimi vzorci vedenja. Pri tem je preprosta logika: če so prenašali krivice v podjetju, je velika verjetnost, da bodo ti delavci ostali pasivni tudi v iskanju formalne pravice zunaj podjetja," dodaja.

Pravila so eno, praksa drugo
Pravila delovanja vsakega podjetja naj bi bila, pravi Peter Babarović, samostojni strokovnjak s področja ravnanja z ljudmi v podjetjih, določena s pravilniki. A v praksi so odstopanja pogosta.
"Meje je težko, a mogoče določiti. Če šef s svojim osebnim odnosom do svojih zaposlenih deluje brez osnovnih človeških vrednot, iskrenosti, dobrote in tolerance, se zgodi, da zaposleni doživljajo psihičen pritisk, ki vpliva nanje telesno, duševno in čustveno. Temu pa bi že lahko rekli mobing. V osnovi gre za nespoštovanje sodelavcev kot ljudi," pravi Babarović. Dodaja, da se pogosto takšno stanje pokaže šele v kriznih situacijah: "Šefi namreč velikokrat mislijo, da bodo ustrahovani zaposleni dali vse od sebe. Resnica pa je, kažejo tudi raziskave, povsem drugačna. Raziskave so pokazale, da prestrašeni ljudje ne morejo delovati po svojih najboljših zmožnostih, tudi če si to želijo."

Je nenehno šikaniranje že mobing?
Romana Šercelj, direktorica za iskanje in selekcijo kadra v zaposlitveni agenciji Manpower , pravi, da lahko o mobingu govorimo, ko je posameznik izpostavljen sistematičnim in dalj časa trajajočim negativnim dejanjem ene ali več oseb z namenom, da se ga izrine iz delovnega okolja. "Določene definicije navajajo, da gre za mobing na delovnem mestu, ko se takšno obnašanje dogaja vsaj enkrat na teden ali najmanj pol leta. Pogosto je težko opredeliti mejo, ali gre za mobing, ko se vodja do vseh zaposlenih vede poniževalno, ima do njih negativno, agresivno komunikacijo."

O dejavnikih mobinga govorimo tudi, pravi sogovornica, če gre za nenehno kritiziranje dela določenega zaposlenega in oteževanje komunikacije, kar lahko povzroča socialno izolacijo. Mobing je tudi, ko šef zaposlenemu zelo pogosto dodeljuje nesmiselne naloge, krši socialni ugled pri določenem posamezniku ali nasilno grozi.

Oblike vedenja
Od agresivnega do asertivnega
•    Agresivno vedenje (jaz sem v redu, ti nisi v redu) - agresivna oseba izraža svoje misli in obcutke tako, da izhaja le iz svojih potreb. Posledica je neposreden ali posreden napad na sogovornika in uveljavljanje izključno lastnih interesov.
•    Pasivno vedenje (jaz nisem v redu, ti si v redu) - pasivna oseba se bolj ali manj odreka izražanju svojih misli in občutkov ter svoje potrebe potiska v ozadje. Posledica takšnega vedenja je podrejanje svojih interesov v korist sogovorniku.
•    Asertivno vedenje (jaz sem v redu, ti si v redu) - oseba jasno in odločno izraža svoje misli in občutke, spoštuje pa tudi misli in obcutke sogovornika. Posledica takšnega vedenja je lažje medsebojno (spo)razumevanje.

Nadrejeni vs. podrejeni
Znebite se občutka manjvrednosti

•    Kako v O. K. Consultingu prepoznajo težavnega nadrejenega in kaj svetujejo podrejenemu za boljšo komunikacijo z njim
•    Šef se namesto z vsebino komunikacije s podrejenim začne ukvarjati z vašimi osebnimi stvarmi.
•    Nadrejeni niso težavni zaradi podrejenih, ampak zaradi svojih težav in nezadovoljstvo prenašajo na druge.
•    Podrejeni naj odpravi predsodke in občutek manjvrednosti.
•    V komunikaciji z muhastimi šefi se ne smemo odzvati eksplozivno, temveč se dosledno držimo vsebine dela.
•    Uspešna in mirna komunikacija podrejenega z nadrejenim je jasen dokaz visoke profesionalnosti komunikacije podrejenega.

Taktika
Postavimo šefu pet vprašanj

•    Šefu, ki ga želimo »omehčati«, postavimo pet vprašanj, pravi Suzana Štular.
•    Vprašajmo ga, kaj meni, da lahko storimo za večjo učinkovitost.
•    Pozanimajmo se, kaj so njegovi trije prednostni cilji o skupnem delu.
•    Vprašajmo ga, kako lahko prispevamo, da bo posamezni oddelek v podjetju bolj učinkovit, bolj uspešen.
•    Poizvejmo, kakšno je njegovo mnenje o prioritetah in ciljih podjetja.
•    Vprašajmo se, kakšne izboljšave bi izvedli pri sebi, da bi bili bolj uspešni in bolj učinkoviti pri svojem delu.
 

Vaš Partner, poslovno in kadrovsko svetovanje
Suzana Ester Car, s.p.

Kokra 54, 4205 Preddvor

T: 04 255 66 40
M: 051 43 99 76

E: suzana@vas-partner.si

Vaš Partner,
osebno in poslovno svetovanje, Sebastian Radetić s.p.
Kokra 54, 4205 Preddvor
T: 04 255 66 40
M: 051 32 89 62

Vaš Partner, osebno in poslovno svetovanje 
Sebastian Radetić Car s.p. 

Kokra 54, 4205 Preddvor 

T: 04 255 66 40
M: 051 32 89 62
Esebastian@vas-partner.si

money-back-guarantee_1